{"id":1495,"date":"2018-06-29T10:29:51","date_gmt":"2018-06-29T08:29:51","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ckzpiran.si\/?page_id=1495"},"modified":"2025-02-20T11:21:36","modified_gmt":"2025-02-20T09:21:36","slug":"psiholog","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.ckzpiran.si\/?page_id=1495","title":{"rendered":"psiholog"},"content":{"rendered":"

PSIHOLOGIJA IN PSIHOLOGI<\/strong><\/p>\n

Predlog Zakona o psiholo\u0161ki dejavnosti opredeljuje psiholo\u0161ko dejavnost kot tisto dejavnost, ki se ukvarja s \u010dlovekovim vedenjem, do\u017eivljanjem, osebnostjo, medsebojnimi odnosi in dejavniki, ki na njih vplivajo, in pri tem uporablja spoznanja psiholo\u0161ke znanosti in stroke ter prispeva h kakovosti \u017eivljenja in razvoju posameznika ter blagostanju celotne dru\u017ebe. Izvaja se kot javna dejavnost, ki jo izvajajo javni zavodi in druge oblike javnih slu\u017eb ter koncesionarji, ali kot zasebna dejavnost, ki se izvaja v zasebnih zavodih, gospodarskih dru\u017ebah in drugih pravnih oblikah zasebnega dela. Opravljajo jo osebe, ki so zaklju\u010dile \u0161tudij, in s tem pridobile ustrezno univerzitetno psiholo\u0161ko izobrazbo. Psihologi pri nas so po starem programu zaklju\u010dili 4-letni \u0161tudij, in tako pri\u0161li do naziva univerzitetni diplomirani psiholog\/univerzitetna diplomirana psihologinja (strokovni naziv \u00bbuniv. dipl. psih.\u00ab). Po bolonjski prenovi pa morajo \u0161tudentje zaklju\u010diti dve stopnji \u0161tudija psihologije, da lahko opravljajo poklic psihologa. Po prvi stopnji pridobijo naziv \u00bbdipl. psih.\u00ab (UN), po kon\u010dani drugi stopnji pa naziv magister\/magistrica psihologije (strokovni naziv \u00bbmag. psih.\u00ab), ki se pi\u0161e za imenom in priimkom. \u0160ele prva in druga stopnja \u0161tudija psihologije skupaj (se pravi pet let \u0161tudija po novem programu) omogo\u010data torej vstop v poklic psihologa.<\/p>\n

V Sloveniji delujejo psihologi na skoraj vseh v svetu in pri nas uveljavljenih podro\u010djih psiholo\u0161kega dela: v zdravstvu, \u0161olstvu, gospodarstvu, socialnem varstvu, vojski, policiji, sodstvu, \u0161portu, prometu, na raziskovalnem podro\u010dju itd. So strokovnjaki, ki nudijo pomo\u010d pri razumevanju posameznikovega vedenja, \u010dustvovanja, razmi\u0161ljanja in osebnostnega funkcioniranja. S psiholo\u0161kimi metodami in tehnikami pomagajo otrokom, mladostnikom, odraslim ter starostnikom v razli\u010dnih okoli\u0161\u010dinah in z zelo razli\u010dnimi te\u017eavami. Za dejavno soo\u010danje s tovrstnimi problemi so potrebna posebna strokovna znanja, ki jih psihologi pridobijo v okviru dodiplomskega in podiplomskega \u0161tudija. Z osvojenimi znanji lahko uporabljajo znanstveno in strokovno utemeljene postopke, metode, tehnike, sredstva in pripomo\u010dke, usmerjene na posameznika, skupino ali okolje. Psiholog je strokovno in eti\u010dno odgovoren za vse strokovne aktivnosti, ki potekajo v okviru izvajanja njegove samostojne psiholo\u0161ke dejavnosti. Dol\u017ean je delovati v skladu z na\u010deli stroke in psiholo\u0161ke etike ter\u00a0 spo\u0161tovati vse pravice uporabnikov. Spremljati mora razvoj stroke, se seznanjati z njenimi novimi spoznanji, se strokovno usposabljati in nova znanja ter pridobljene kompetence prena\u0161ati v prakso.<\/p>\n

Psihologi v zdravstvu delajo predvsem na podro\u010djih klini\u010dne psihologije, psihologije zdravja in zdravstvene psihologije ter medicine dela, prometa in \u0161porta; sodelujejo pa tudi pri promociji zdravja. Prek biopsihosocialnega modela zdravja spodbujajo sposobnost uresni\u010devanja posameznikovih te\u017eenj in zadovoljevanja potreb ter spreminjanja oz. obvladovanja njegovega okolja (v smeri krepitve zdravja in ohranjanja zdravju naklonjenih \u017eivljenjskih slogov, izbir in okolja). Sodelujejo pri spreminjanju javne politike, preusmerjanju primarnega zdravstvenega varstva, oblikovanju opornih okolij, vzgoji za zdravje, vklju\u010devanju lokalne skupnosti. Na raziskovalni, strate\u0161ko-na\u010drtovalni in aplikativni ravni prispevajo svoje znanje oziroma ravnanje v zvezi z razumevanjem in vplivanjem na individualno\/skupinsko vedenje v zvezi z zdravjem v razli\u010dnih razvojnih obdobjih.<\/p>\n

PSIHOLOGINJA V Centru za krepitev zdravja<\/strong><\/p>\n

V Centru za krepitev zdravja ZD Piran je v interdisciplinarnem timu zaposlena tudi psihologinja Sabina Petronio, ki izvaja individualne in skupinske programe za krepitev zdravja. Sodeluje predvsem na naslednjih podro\u010djih preventive: pri izvajanju psiholo\u0161kih vsebin programa Priprava na porod in star\u0161evstvo, pri aktivnostih krepitve zdravja za otroke in mladostnike, njihove star\u0161e ter za mlade v lokalnih skupnostih, pri aktivnostih krepitve zdravja in zmanj\u0161evanja neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti ter pri izvajanju obravnav v Programu za krepitev zdravja. Znotraj slednjega sodeluje pri svetovanju za zdrav \u017eivljenjski slog (Zdravo huj\u0161anje), pri delavnicah za du\u0161evno zdravje (Podpora pri spoprijemanju z depresijo, Podpora pri spoprijemanju s tesnobo, Spoprijemanje s stresom), pri svetovanju za opu\u0161\u010danje kajenja in za opu\u0161\u010danje tveganega ali \u0161kodljivega pitja alkohola ter pri programu Dru\u017einska obravnava debelosti otrok in mladostnikov.<\/p>\n

Poleg tega je psihologinja na voljo za kraj\u0161e individualne posvete, ki so namenjene ciljni populaciji Programa za krepitev zdravja, glede ohranjanja in krepitve zdravja, nudenje podpore ter pomo\u010di pri spreminjanju vedenja, povezanega z zdravjem, ter za na\u010drtovanje nemedikamentozne obravnave pri osebah, ogro\u017eenih za razvoj kroni\u010dnih bolezni in pri kroni\u010dnih bolnikih.<\/p>\n

K psihologinji se lahko naro\u010dite na individualne BREZPLA\u010cNE posvete preko e\u2013mail naslova:
\nsabina.petronio@zd-piran.si ali pokli\u010dete na telefonsko \u0161tevilko 040 775 106 (odsotna v letu 2025)
\nali
\nivana.matovina@zd-piran.si, pokli\u010dete na telefonsko \u0161tevilko 030 458 433.<\/p>\n

—————————–<\/p>\n

Viri:<\/p>\n

http:\/\/psy.ff.uni-lj.si\/slo\/Dodiplomski_%C5%A1tudij<\/p>\n

http:\/\/www.dps.si\/tl_files\/DOCUMENTS\/Predlog%20zakona%20o%20psiholoski%20dejavnosti-dec2012.pdf<\/p>\n

http:\/\/www.nijz.si\/sites\/www.nijz.si\/files\/uploaded\/vsebinska_izhodisca_za_izvajanje_op_nadgradnja_in_razvoj_preventivnih_programov.pdf<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

PSIHOLOGIJA IN PSIHOLOGI Predlog Zakona o psiholo\u0161ki dejavnosti opredeljuje psiholo\u0161ko dejavnost kot tisto dejavnost, ki se ukvarja s \u010dlovekovim vedenjem, do\u017eivljanjem, osebnostjo, medsebojnimi odnosi in dejavniki, ki na njih vplivajo, …<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-1495","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ckzpiran.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1495","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ckzpiran.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ckzpiran.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ckzpiran.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ckzpiran.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1495"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.ckzpiran.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1495\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3518,"href":"https:\/\/www.ckzpiran.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1495\/revisions\/3518"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ckzpiran.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1495"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}