PSIHOLOGIJA IN PSIHOLOGI
Predlog Zakona o psihološki dejavnosti opredeljuje psihološko dejavnost kot tisto dejavnost, ki se ukvarja s človekovim vedenjem, doživljanjem, osebnostjo, medsebojnimi odnosi in dejavniki, ki na njih vplivajo, in pri tem uporablja spoznanja psihološke znanosti in stroke ter prispeva h kakovosti življenja in razvoju posameznika ter blagostanju celotne družbe. Izvaja se kot javna dejavnost, ki jo izvajajo javni zavodi in druge oblike javnih služb ter koncesionarji, ali kot zasebna dejavnost, ki se izvaja v zasebnih zavodih, gospodarskih družbah in drugih pravnih oblikah zasebnega dela. Opravljajo jo osebe, ki so zaključile študij, in s tem pridobile ustrezno univerzitetno psihološko izobrazbo. Psihologi pri nas so po starem programu zaključili 4-letni študij, in tako prišli do naziva univerzitetni diplomirani psiholog/univerzitetna diplomirana psihologinja (strokovni naziv »univ. dipl. psih.«). Po bolonjski prenovi pa morajo študentje zaključiti dve stopnji študija psihologije, da lahko opravljajo poklic psihologa. Po prvi stopnji pridobijo naziv »dipl. psih.« (UN), po končani drugi stopnji pa naziv magister/magistrica psihologije (strokovni naziv »mag. psih.«), ki se piše za imenom in priimkom. Šele prva in druga stopnja študija psihologije skupaj (se pravi pet let študija po novem programu) omogočata torej vstop v poklic psihologa.
V Sloveniji delujejo psihologi na skoraj vseh v svetu in pri nas uveljavljenih področjih psihološkega dela: v zdravstvu, šolstvu, gospodarstvu, socialnem varstvu, vojski, policiji, sodstvu, športu, prometu, na raziskovalnem področju itd. So strokovnjaki, ki nudijo pomoč pri razumevanju posameznikovega vedenja, čustvovanja, razmišljanja in osebnostnega funkcioniranja. S psihološkimi metodami in tehnikami pomagajo otrokom, mladostnikom, odraslim ter starostnikom v različnih okoliščinah in z zelo različnimi težavami. Za dejavno soočanje s tovrstnimi problemi so potrebna posebna strokovna znanja, ki jih psihologi pridobijo v okviru dodiplomskega in podiplomskega študija. Z osvojenimi znanji lahko uporabljajo znanstveno in strokovno utemeljene postopke, metode, tehnike, sredstva in pripomočke, usmerjene na posameznika, skupino ali okolje. Psiholog je strokovno in etično odgovoren za vse strokovne aktivnosti, ki potekajo v okviru izvajanja njegove samostojne psihološke dejavnosti. Dolžan je delovati v skladu z načeli stroke in psihološke etike ter spoštovati vse pravice uporabnikov. Spremljati mora razvoj stroke, se seznanjati z njenimi novimi spoznanji, se strokovno usposabljati in nova znanja ter pridobljene kompetence prenašati v prakso.
Psihologi v zdravstvu delajo predvsem na področjih klinične psihologije, psihologije zdravja in zdravstvene psihologije ter medicine dela, prometa in športa; sodelujejo pa tudi pri promociji zdravja. Prek biopsihosocialnega modela zdravja spodbujajo sposobnost uresničevanja posameznikovih teženj in zadovoljevanja potreb ter spreminjanja oz. obvladovanja njegovega okolja (v smeri krepitve zdravja in ohranjanja zdravju naklonjenih življenjskih slogov, izbir in okolja). Sodelujejo pri spreminjanju javne politike, preusmerjanju primarnega zdravstvenega varstva, oblikovanju opornih okolij, vzgoji za zdravje, vključevanju lokalne skupnosti. Na raziskovalni, strateško-načrtovalni in aplikativni ravni prispevajo svoje znanje oziroma ravnanje v zvezi z razumevanjem in vplivanjem na individualno/skupinsko vedenje v zvezi z zdravjem v različnih razvojnih obdobjih.
PSIHOLOGINJA V Centru za krepitev zdravja
V Centru za krepitev zdravja ZD Piran je v interdisciplinarnem timu zaposlena tudi psihologinja Sabina Petronio, ki izvaja individualne in skupinske programe za krepitev zdravja. Sodeluje predvsem na naslednjih področjih preventive: pri izvajanju psiholoških vsebin programa Priprava na porod in starševstvo, pri aktivnostih krepitve zdravja za otroke in mladostnike, njihove starše ter za mlade v lokalnih skupnostih, pri aktivnostih krepitve zdravja in zmanjševanja neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti ter pri izvajanju obravnav v Programu za krepitev zdravja. Znotraj slednjega sodeluje pri svetovanju za zdrav življenjski slog (Zdravo hujšanje), pri delavnicah za duševno zdravje (Podpora pri spoprijemanju z depresijo, Podpora pri spoprijemanju s tesnobo, Spoprijemanje s stresom), pri svetovanju za opuščanje kajenja in za opuščanje tveganega ali škodljivega pitja alkohola ter pri programu Družinska obravnava debelosti otrok in mladostnikov.
Poleg tega je psihologinja na voljo za krajše individualne posvete, ki so namenjene ciljni populaciji Programa za krepitev zdravja, glede ohranjanja in krepitve zdravja, nudenje podpore ter pomoči pri spreminjanju vedenja, povezanega z zdravjem, ter za načrtovanje nemedikamentozne obravnave pri osebah, ogroženih za razvoj kroničnih bolezni in pri kroničnih bolnikih.
K psihologinji se lahko naročite na individualne BREZPLAČNE posvete preko e–mail naslova: sabina.petronio@zd-piran.si ali pokličete na telefonsko številko 040 775 106.
—————————–
Viri:
http://psy.ff.uni-lj.si/slo/Dodiplomski_%C5%A1tudij
http://www.dps.si/tl_files/DOCUMENTS/Predlog%20zakona%20o%20psiholoski%20dejavnosti-dec2012.pdf
http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/vsebinska_izhodisca_za_izvajanje_op_nadgradnja_in_razvoj_preventivnih_programov.pdf